V minulih dneh nas je po dolgem času razveselil sneg. Zima je, tako kot smo jo bili včasih navajeni, hladna, snežena, in takšno vreme bo po napovedih trajalo vsaj še teden dni. Nekateri se tega veselijo, drugi nekoliko manj, med tem ko je določenim tovrstno vreme bolj kot ne v breme. Slednji se večinoma časa pritožujejo nad vremenom, da jih zebe, je poledica, zastoji na cesti, in ne morejo pravočasno prispeti na delo, v šolo ali na kakšno prostočasno dejavnost.

V resnici se dogaja to, da sploh ne opazimo kaj se dogaja okoli nas. Mislimo zgolj na stvari ki jih moramo narediti, in te, čim hitreje. Komajda opazimo, ali pa sploh ne, spremembo okolice, njeno lepoto, blišč snega v odboju zimskega sonca ter njegovo škripanje pod čevlji zgolj bežno zaznamo.

To se dogaja ker nas vodi tako imenovani “avtomatski pilot”. Ta je prisoten večino časa, ko opravljamo stvari v katere smo zatopljeni, se velikokrat ponavljajo in so tako rekoč naše navade. Tovrstna rutina nam omogoča, da tudi dokaj zapletene stvari opravimo brez večjih težav. Tudi avtomatski pilot, ki je koristen, lahko z leti postane velika težava saj čedalje več nadzora prepuščamo njemu. Enako se dogaja tudi z našimi mislimi. Navade sprožajo misli, ki v nadaljevanju sprožajo še več misli in te preraščajo v še več misli. Še predno se zavemo, se lahko iz globine našega uma pojavijo napetosti, žalost ter strahovi ki nas popolnoma preplavijo. Tudi, če si želimo izstopiti iz tega kroga zavestno, in se trudimo, je velikokrat še težje. Počasi se znajdemo pod močnim stresom, kronično nezadovoljni in večino časa izčrpani.

Iz tovrsnega »primeža« lahko počasi izstopimo, če se začnemo zavedati pri katerih dejavnostih nas avtomatski pilot vodi. To naredimo tako da spišemo seznam teh dejavnosti in se počasi med njihovim opravljanjem pričnemo zavedati svojih občutkov ter senzacij, pri čemer pa jih ne analiziramo in preučujemo – to je značilnost avtomatskega pilota. Na tovrsten način postajamo vedno bolj čuječni. Zavedamo se danega trenutka in počutje se prične s časoma spreminjati. Za to je potrebno nekaj vaje in vztrajnost je na koncu poplačana.

Če se vrnem na začetek tega članka – predlagam, da se ozremo okoli sebe in izstopimo iz avtomatskega pilota. Pričnimo se zavedati okolice, trenutne beline, ki nas obdaja in se temu prepustimo ter vse to zgolj čuječno opazujemo. Zelo hitro se bo naše počutje izboljšalo, z rednim prakticiranjem čuječnosti  pa se bomo tudi otresli stresa, strahu in žalosti. To je želja nas vseh.

Nekaj dejavnosti, ki jih lahko opazujemo v prihodnjih dneh in ne več počnemo v avtomatskem pilotu:

• Hranjenje,
• umivanje zob,
• pitje čaja in kave,
• sprehod v naravi,
• hoja po mestu,
• vožnja avtomobila,
• poslušanje glasbe.

Literatura

Mark Williams in Danny Penman (2015). Čuječnost, Kako najti mir v ponorelem svetu, Tržič: Učila international, založba d.o.o.,

FormaNatura

Matjaž Košir