Ergogeni pripomočki in naš »aktiven« vsakdanjik (II.del)

V I.delu članka smo se osredotočili na dovoljene ergogene pripomočke, med tem ko se bomo tokrat, v sklopu II.dela članka o ergogenih pripomočkih posvetili nedovoljenim ergogenim pripomočkom, kamor umeščamo tiste, katerih prodaja v sklopu slovenske zakonodaje ni dovoljena. Tovrstni ergogeni pripomočki uradno niso dostopni v sklopu prodaje trgovin s športno prehrano in se ih zatorej umešča v tako imenovano trgovinsko prodajo »pod pultom« in prodajo na »črnem trgu«.

Prodaja »pod pultom« zajema predvsem tiste ergogene pripomočke katerih razmerja oziroma delež sestavin presegajo zakonsko določene, ter se na slovenskem trgu posledično ne smejo uradno prodajati. V tej skupini lahko omenimo že nekatere Fat Burnerje, ki vsebujejo poleg ostalih sestavin tudi zloglasni »efedrin«1 in pe tudi določene vitamine s prekoračenimi koncentracijami kot jih dovoljuje slovenska zakonodaja in nenazadanje tudi izdelki namenjeni povečanju izločanja testosterona2.

Prodaja na »črnem trgu« omogoča posamezniku kadarkoli kupiti dobesedno karkoli. Gre za različne prepovedane substance, ki jih lahko po standardni delitvi razvrščamo na poživila, narkotične analgetike in anabolične steroide.

Poživila so učinkovine, ki imajo stimulirajoč učinek na centralno živčni sistem ter povzročajo ekscitacijo3 določenih receptorjev v možganih. Najpomembnejši med njimi so amfetamini, efedrin, fenilpropanolamin in tudi kofein, katerih funkcija je povečana sposobnost koncentracije, samozavesti ter zmanjšanje utrujenosti in posledično povečevanje budnosti. Poleg povečevanja nespečnosti tudi povečujejo prag bolečine oziroma zmanjšujejo občutljivost za bolečino. S tem se posledično povečuje tudi možnost poškodb.

Narkotični analgetiki pridobljeni iz makovega opija delujejo na centralni živčni sistem tako da se vežejo na specifične receptorje celičnih membran nevronov, ter v celoti zablokirajo pretok živčnih impulzov. Posledično delujejo na možgane tako da zmanjšujejo bolečino oziroma popolnoma odstranijo občutek za le to. Ker zgolj zmanjšujejo občutek bolečine in jo seveda tudi ne odpravljajo je prizadeti organ ali mišica še naprej dražena in doživlja proces destrukcije. Zaradi omenjenega prihaja do podcenjevanja resnosti poškodbe kar vodi do še večjih in trajnejših poškodb. Med drugim narkotični analgetiki negativno vplivajo tudi na ravnotežje, koordinacijo, omotičnost, nespečnost, depresije ter poleg vseh drugih učinkov tudi do znižanja srčnega utripa. Najpogostejši predstavniki narkotičnih analgetikov, ki lahko pripeljejo tudi do same odvisnosti uporabe posameznika so morfin, kodein, nalbufin, petidin in mnogi drugi.

Steroidi so molekule, ki so derivati holesterola in so topni v maščobah. Delimo jih v 4 skupine, in sicer holesterol, steroidni hormoni, D vitamin in žolčne kisline. V nadaljevanju opisujemo zgolj steroidne hormone, katerih eden izmed glavnih razlogov za zlorabo je želja po čim boljših rezultatih posameznika. Tako so popularni zlasti med tekmovalnimi body buliderji, med tem ko je njihova uporaba med drugimi profesionalnimi športniki odvisna predvsem od same skupine športa. Uživanje steroidov poleg ostalega tudi povečuje mišično maso in moč, mineralno gostoto kosti in vpliva na nastanek rdečih krvnih celic. Po drugi strani njihov vnos v telo moti normalno proizvajanje hormonov v telesu, kar vodi v popravljive ali nepopravljive spremembe, kot so zmanjšano proizvajanje sperme in skrčenje testisov kar imenujemo testikularna atrofija. Poleg tega povzročajo tudi izgubo las in pri moških čezmerni razvoj žleznega tkiva dojk znan kot ginekomastija. Pri ženskah povzročajo tudi maskulinizacijo, kar pomeni, da se prsi zmanjšajo, delež mašcobe zniža, koža postane groba in raskava, med tem ko se poveča klitoris in poglobi glas.

Steroide pogosto povezujejo z raznimi srčnimi boleznimi, kot sta srčni napad in kap, ki pa lahko prizadenejo tudi tiste mlajše od 30. leta. Steroidi, zlasti tisti, ki jih zaužijemo skozi usta, namreč nadzorujejo lipoproteine, ki v kri nosijo holesterol. Tako zvišujejo količino manj gostih lipoproteinov (angleško »Low Density Lipoprotein – LDL«) ter znižujejo količino gostejših lipoproteinov (angleško »High Density Lipoprotein – HDL«), kar oboje povečuje tveganje za nastanek arteroskleroze. Prav tako povzročajo nastanek krvnih strdkov v žilah. Posledica uživanja steroidov so tudi tumorji na jetrih ter t.i. peliozni hepatitis, pri katerem se v jetrih tvorijo ciste, polne krvi. Tako tumorji kot ciste lahko počijo in povzročajo notranje krvavitve. Med »zloglasne« steroide ter njimi najbolj iskane umeščamo čisti testosteron, nandrolon decanoate – »deka«, trenabol depot (trenbolone) – »tren«, efedrin, clenbuterol, methandrostenolon – »metan ali dianabol«, winstrol, rastni hormon eritropoetin, in tudi mnoge druge.

Nakup vseh teh prepovedanih substanc na »črnem trgu« ter posledično njihova uporaba je toliko bolj vprašljiva in tvegana, saj ne vemo ali je vsebina res takšna kot jo dejansko želimo. Tovrstni določeni ergogeni pripomočki se lahko namreč pripravljajo tudi v tako imenovanih »underground« laboratorijih in se poleg »ponaredkov«, zaradi samih higienskih pogojev povečuje tudi možnost bakterijskega obolenja. Veliko člankov je možno zaslediti na temo vprašljivega nakupa raznovrstnih ergogenih pripomočkov ter resnih posledic uživanja le teh – enega izmed njih lahko bralec prebere tudi preko spletne povezave:

http://www.dailymail.co.uk/news/article-3381099/Father-nearly-died-overdosing-diet-pills-gain-beach-body.html

V nadaljevanju podana tabela opisuje nedovoljene ergogene pripomočke kot tudi sam vpliv, v primeru njihovega prekomernega uživanja, na naše telo.

Tabela ergogenih pripomočkov

NEDOVOLJENI ergogeni pripomočki OPIS in vpliv prekomernega uživanja
Amfetamini Sintetiziran je bil davnega leta 1920 z namenom zmanjšanja utrujenosti  ter povečanja budnosti. Spadajo pod psihostimulanse, ki proizvajajo intenziven občutek evforije ter povečujejo fizične in mentalne sposobnosti posameznika. Po prenehanju uživanja se ponavadi zgodi sesutje, ki vključuje simptome čustvene in fizične izčrpanosti ter depresije. Prekomerno uživanje amfetaminov lahko vodi do amfetaminske psihoze – zelo podobno shizofreniji, depresije, nevrotoksičnih učinkov (povzročanje poškodbe živčnih končičev), nerkoze celic (celična smrt, povzročena s poškodbo celice), zvišan krvni tlak ter posledično možganske krvavitve. Kot posledica prekomenega uživanja so znani tudi primeri vrčičnih krčev in srčnega zastoja.
Efedrin in Fenilpropanolamin Njuno delovanje je podobno delovanju amfetaminov in poleg evforije povečujeta budnost, zmanjšujeta utrujenost ter srčni utrip, izboljšujeta razpoloženje, zmanjšujeta apetit ter izboljšujeta motorične sposobnosti. Tako kot prej navedeno v sklopu amfetaminov velja tudi pri pretiranem uživanju Efedrina in Fenilpropanolamina.
Testosteron Je moški spolni hormon in eden izmed glavnih androgenih steroidov, ki deluje anabolno in uravnava rast in razvoj moških splovil, vpliva na prirast mišične maste, kosti ter dlak po telesu. Učinke prekomernega uživanja testosterona lahko bralec zasledi v sklopu članka, kjer so opisane značilnosti steroidov.
Nandrolon decanoati, Trenbolone, Methandrostenolon, Winstrol, Masteron, Methastenon,… Različni derivati, ki so po strukturi in funkciji podobni anabolnim steroidom. Učinke njihovega prekomernega uživanja lahko bralec zasledi v sklopu članka, kjer so opisane značilnosti steroidov.
Clenbuterol Zaradi svojega anaboličnega učinka je zelo pogosto uporabljen v športu. Z direktnim stimuliranjem maščobnih celic in razgradnjo trigliceridov pospešuje nastanek prostih maščobnih kislin ter posledično metabolizem. Ker gre za steroid lahko njegove učinke bralec zasledi v sklopu članka, kjer so opisane značilnosti steroidov.
Eritropoetin Znan tudi kot EPO je rastni glikoproteinski hormon kar pomeni da je sestavljen iz proteinskega dela na katerega so vezani ogljikovi hidrati. Delež slednjih je v primerjavi s proteinskim delom zelo majhen. Kot doping se uporablja  za stimuliranje nastajanja ertitrocitov, zaradi česar imamo v krvi več kisika in železa. Laično povedano na takšen način dosegamo boljše rezultate. Zloraba pa lahko prinese tudi negativne posledice, ki se kažejo kot čezmerno povečanje hemoglobina in hematokrita, kar ima lahko za posledico smrtno nevarne kardiovaskularne zaplete, življenjsko ogrožujoče za posameznika.

1. Efedrin je alkaloid, ki ima stimulativni učinek na centralni živčni sistem in se posledično uporablja kot sredstvo za zmanjševanje maščobnega tkiva (zmanjšuje apetit in stimulira metabolizem).

2. Testosteron je androgeni moški spolni hormon, ki ga uvrščamo med steroidne horomne in sodeluje v veliko procesih med drugim tudi v procesu nastajanja rdečih krvnih celic, mineralizaciji kosti, vzdrževanju mišične mase in moči, ter spolnem razlikovanju v obdobju nastanka zarodka.

3. Ekscitacija pomeni vzdraženje oziroma vzburjenje živčne celice.

Dandanes je v sklopu globalizacije in zavednosti posameznega rekrativca in ali športnika nedvomno najpomembnejša zavest njih samih. Kot v uvodu prvega dela članka o ergogenih pripomočkih povedano, je vsakomur dana odločitev in tudi zmožnost po poseganju različnih vrst ergogenih pripomočkov pri čemer pa se morajo zavedati njihovih kratkoročnih »pozitivnih« učinkov kot tudi njihovih dolgoročnih negativnih učinkov in neželjenih posledic za celotno telo.

Četudi se meja med dovoljenim in prepovedanim počasi briše pa naj nam bodo za vzor, ki mu je vredno slediti še tisti redki posamezniki, ki svoje bodisi rekreativne ali profesionalne vrhunske rezultate dosegajo s trudom, delom in treningom.

Bralca seveda opominjamo da napisano iz I.dela kot tudi II.dela članka o (ne)dovoljenih ergogenih pripomočkih velja za njihovo prekomerno uživanje.

Literatura:

Avois, L. et al. (2006). Central nervous system stimulants and sport practice. Br. J. Sports Med., Volume 40 (Suppl. 1): i16-i20

Achar, S. et al. (2010). Cardiac and Metabolic Effects of Anabolic-Androgenic Steroid Abuse on lipids, Blood Pressure, Left Ventricular Dimensions, and Rhythm. Am. J. Cardiol., 106(6): 893-901

Kicman, A. T. (2008). Pharmacology of anabolic steroids. Br. J. Pharmacol., 154(3) 502-521

Elliott, S. (2008). Erythropoiesis-stimulating agnts and other methods to enhance oxygen transport. Br.J. Pharmacol., 154(3): 529-541

Objavljeno v reviji Polet, petek, 22.2.2013

FormaNatura

Miha Šumak