S pojmom presnova ali metabolizem označujemo vse fizikalno-kemijske reakcije/procese, s katerimi živa organizirana snov nastaja, se vzdržuje in se spreminja. Metabolizem je prisoten v vseh živih bitjih, tudi v človeku, omogoča pa nam, da živimo, rastemo, se razmnožujemo, celimo in prilagajamo na okolje. Deli se na dva glavna procesa: razgradnja in izgradnja. Stanje prvega imenujemo Katabolno, drugega Anabolno. Po domače povedano, stalno »razpadamo« in se izgrajujemo. Procesa sta si ravno nasprotna. Pri prvem namreč prihaja do razpada molekularnih sistemov na posamezne, manjše molekule, hkrati pa se sprošča energija, ki jo naš organizem nato uporabi na različne načine. Po drugi strani pa se pri anabolnem procesu dogaja ravno nasprotno, saj le-ti uporabljajo energijo za združevanje molekul v večje sisteme in izgradnjo tkiva, na primer mišic.
Reakcije in hormoni katabolnega stanja
V povezavi s katabolnim stanjem lahko izpostavimo dva tipa reakcij in štiri hormone. Primer katabolne reakcije sta naša prebava in celično dihanje, pri čemer razgrajujemo sladkorje in maščobe za pridobivanje energije. To poteka skozi postopek Hidrolize, ki je pravzaprav obratni proces dehidracije. Sem spadata tudi razgradnji beljakovin na aminokisline in trigliceridov v maščobne kisline. Drugi tip katabolne reakcije je Oksidacija, ki vključuje izločanje vodika in elektronov iz molekule.
Večino metaboličnih procesov v telesu uravnavajo kemične spojine – hormoni in pri katabolnem stanju ni nič drugače. Ti hormoni so:
- Adrenalin – predstavlja ključno komponento t. i. »fight or flight«, oz.«bori se ali beži« odziva, poviša srčni utrip, odpira bronhiole v pljučih za boljšo absorpcijo kisika in zviša raven glukoze v krvi za hiter dvig energije.
- Kortizol – znan tudi kot stresni hormon, ki se sprošča v stanju strahu, živčnosti ali v dlje trajajočem stanju nelagodja. Povečuje krvni tlak, raven sladkorja v krvi in zavira delovanje imunskega sistema.
- Glukagon – stimulira razgradnjo glikogena v glukozo.
- Citokini – majhna beljakovina, ki uravnava komunikacijo med celicami.
Metabolizem pri telesni aktivnosti
Če se človek posveča redni zahtevni telesni aktivnosti, potekajo anabolni in katabolni procesi veliko bolj intenzivno kot pri neaktivnih osebah. Med vadbo se mišice utrujajo, v njih se razgrajujejo goriva, kot so glikogen in maščobe, pa tudi beljakovine; mišična tkiva so izpostavljena mehaničnim poškodbam, prosti radikali, nastali v procesu tvorbe energije pa na celičnem nivoju povzročajo precejšnje razdejanje. Če se med gibanjem znojimo, se porušijo tekočinska, torej tudi elektrolitska ravnovesja v telesu. Vse to predstavlja katabolno fazo, oziroma v nas ustvarja katabolno stanje. Vadbi sledi počitek, takrat poteka anabolna faza. V tej fazi pa se organizem regenerira: telo snovi izgrajuje, sintetizirajo se poškodovane tkivne strukture, kopičijo zaloge goriv, v možganih pa potekajo procesi sinteze informacij – učenje.
Pomen katabolnega stanja (za športnike/rekreativce)
V čem je pravzaprav bistvo treninga in zakaj privesti telo do povečanega katabolnega stanja? Če želimo postati večji (mišična masa), močnejši in zmogljivejši moramo dati telesu ustrezen impulz. Drugače povedano: da bi gradili, moramo najprej malo podreti. Telesna obremenitev namreč organizem spravlja iz ravnovesja: rušijo se elektrolitska ravnovesja, krnijo sposobnosti prenosa živčnih dražljajev, poveča se kislost telesnih tekočin, energetske rezerve v mišici pa se bistveno zmanjšajo. Napredek lahko dosežemo z ustrezno izmenjavo anabolnih in katabolnih faz, se pravi vadbe in počitka, pri čemer mora biti impulz dovolj intenziven in trajajoč (primerno programiran in posamezniku prilagojen trenažni proces). Telo se obnavlja, na obremenitve pa se ves čas prilagaja tako, da bi bilo odpornejše na impulze treninga. V težkih pogojih mišica namreč najbolje deluje tedaj, ko sta hitrosti anabolnih in katabolnih procesov enaki. Stanje višje telesne zmogljivosti v primerjavi z začetnim nivojem imenujemo superkompenzacija, ki je v procesu vadbe ključna.
Če smo torej med treningom v telesu povzročili razdejanje, mu moramo med počitkom omogočiti, da si opomore, se regenerira in se prilagodi na višji nivo zmogljivosti, kar sta navsezadnje tudi naša cilj in namen treninga. Zato je zelo pomembno, da je počitka dovolj in je ta kakovosten (aktivna regeneracija).
Kaj pa še lahko storimo, da ublažimo razgradne procese v katabolni fazi in dosežemo učinkovito regeneracijo? Eden od načinov je vnos t. i. antikatabolikov. To pomeni, da poleg vnosa ogljikovih hidratov že med samo vadbo poskrbimo za zadosten vnos beljakovin in aminokislin z dolgimi verigami BCAA v obliki napitkov ali ploščic. Prav tako je pomembno, da poskrbimo za ustrezen vnos hranil v obdobju po vadbi, torej v anabolni fazi.
Kot smo prej omenili, eno od katabolnih reakcij predstavlja tudi Oksidacija. Ta je za celoten proces in življenje nasploh ključna, vendar lahko tudi škodljiva, saj se tekom reakcije lahko sproščajo prosti radikali. Ti v telesu sprožijo verižne radikalne reakcije, ki lahko poškodujejo, ali celo ubijejo celice, kar ima za posledico staranje in razvoj ter manifestacijo številnih bolezni, tudi raka. Zaščito telesa pred oksidativnim stresom predstavljajo antioksidanti, ki proste radikale nevtralizirajo. Taka antioksidanta sta Vitamina C in E, zato je pomembno, da ju v zadostni meri vključujemo v prehrano oziroma dodajamo v obliki prehranskih dopolnil.
Na učinek treninga moramo počakati kar nekaj časa. To pa pomeni, da rezultati vadbe ne pridejo čez noč, temveč moramo vztrajati, biti potrpežljivi in si postavljati dolgoročne cilje. Ključ do uspeha je dolgotrajna, redna in dobro sprogramirana telesna vadba ob zadostni in kakovostni regeneraciji (počitek in prehrana).
Literatura:
https://biology.stackexchange.com/questions/67442/catabolic-and-anabolic-reactions
https://antranik.org/anabolic-and-catabolic-reactions/
https://www.diffen.com/difference/Anabolism_vs_Catabolism
FormaNatura
Grega Engelman