Dan danes, lahko rečem kar z mirno vestjo, večkrat slišimo prepoved kot je na primer: »teden dni ni risank«, ali »teden dni brez telefona, iPod-a«, ipd., in le redko »teden dni nimaš izhoda«. Slednje je bilo najverjetneje v večini izrečeno iz ust staršev naše generacije, kaj ne?

Uvod tega krajšega članka kaže tudi na »smernice« sedanje generacije otrok, ki večino svojega prostega časa ne preživijo plezajoč po drevesih, izdelave drevesnih opazovalnic, lokov, igre med dvema ognjema, ter vsega ostalega kar smo počeli in nas je naredilo motorično sposobnejše tako v otroški dobi kot tudi kasnejših letih. Res da se z leti družba spreminja a močno dvomim da naj bi se tako močno tudi v tem.

Študije, sicer izvedene v tujih, a razvitih državah, kažejo da se je tekom zadnjih deset let bistveno povečal čas, ki ga otroci v povprečju preživijo pred ekrani, in sicer iz 5 minut dnevno v letu 2011, na zastrašujoči dve uri in 15 minut dnevno v zadnjem letu. Takšnemu »trendu« sledi tudi Slovenija.

Dejstvo je da današnji način življenja otroke sili v bolj kot ne sedeča bitja. Tudi javne ustanove kot so na primer vrtci in osnovne šole »občasno« pozabljajo da otroci svet zaznavajo preko gibanja in ne sedenja pred televizijo ali računalnikom. Za zdrav psihofizični in socialni razvoj potrbujejo stalno telesno dejavnost. Otroci se v prostem času premalo gibajo, kar je znano že dlje časa. Seveda na to vplivajo tudi ekonomska depriviligiranost in razslojevanje.

Številni članki že dlje časa opozarjajo na upad gibalnih sosobnosti naših otrok kar potrjuje tudi mednarodna raziskava HBSC (angl. Health Behaviour in Shool-Aged Children), kateri se je leta 2002 pridružila tudi Slovenija. Spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine se v Sloveniji izvaja že od daljnjega leta 1970, in sicer od začetka osnovne šole do konca srednje šole – preko tako imenovanega športnega kartona. Gre za zbirko podatkov s pomočjo katerih strokovnjaki ocenijo raven gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti. Gre za merjenje kožne gube nadlahti, zmožnosti predklona, hitrosti »tapkanja« z roko, veza v zgibi, dviganje trupa, poligon nazaj, skok v daljino z mesta ter tek na 60 in 600 metrov. Ugotovitve kažejo oziroma potrjujejo vse do sedaj navedeno, saj kar 15 % otrok ne zmore več zadovoljivo opraviti rednih vaj, zaradi česar je posledično moč občutiti tudi upad kognitivnih sposobnosti posameznikov.

Gibanje, kot že omenjeno, ne vpliva zgolj na zdravje in razvoj gibalno motoričnih sposobnosti, razvoj mišic in kosti, temveč tudi na sam razvoj možganov ter čustvene kot tudi duševne sposobnosti. Brez dvoma je redna in ustrezna telesna dejavnost pomemben del zdravega načina življenja ne glede na letni čas zaradi česar moramo zanjo poskrbeti v našem kolesju vsakdanjika!

Literatura:

Lund, D. (2018). Top 5 bnefits of children playing outside San Jose State University. Najdeno 30. januarja 2018 na spletnem naslovu https://news.sanfordhealth.org/childrens/play-outside/

FormaNatura

Miha Šumak