Ramenski obroč – anatomija, poškodbe in preventiva

Težave s sklepi so ena najpogostejših nadlog sodobnega človeka. Konstitucijsko naj bi bil zanje najbolj dovzeten atletski tip človeka, dejstvo pa je, da skorajda ni tridesetletnika, ki še ne bi občutil bolečine v katerem od sklepov. Ramenski obroč pri tem ni izjema. Tokrat si bomo pogledali njegove osnovne značilnosti, najpogostejše težave in nekaj nasvetov, kako se jim izogniti.

ANATOMIJA

Ramenski sklep je sestavljen iz treh posameznih kosti: ključnicelopatice in nadlahtnice. Z osrednjim skeletom je neposredno povezan preko prsnice in leži na prsnem košu. Omogoča pritrditev zgornjih okončin na trup. Značilnost sklepov ramenskega obroča je njihova velika mobilnost in posledično večja občutljivost na poškodbe. Gre za večsklepni sistem, ki ga sestavljajo naslednji sklepi:

  • Sternoklavikularni – sklep med prsnico in ključnico
  • Akromioklavikularni – sklep med lopatico in ključnico
  • Skapulotorakalni – »sklep« med lopatico in prsnim košem
  • Glenohumeralni – sklep med nadlahtnico in lopatico

Kadar laično govorimo o ramenskem sklepu, oziroma »rami« imamo ponavadi v mislih predvsem sklep med nadlahtnico in lopatico (glenohumeralni sklep). Gre za klasičen kroglasti sklep, ki je najbolj gibljiv sklep na človeškem telesu. Stabilnost sklepa je odvisna od nekostnih struktur, ki se delijo na

  • Statične stabilizatorjelabrum (hrustančni rob sklepne jame na lopatici), sklepna ovojnica ali kapsula in trije glenohumeralni ligamenti.
  • Dinamične stabilizatorje oziroma obkrožujoča muskulatura, ki ima 2 funkciji: prva je izvajanje gibov v ramenskem sklepu, druga pa stabilizacija sklepa.

Za normalno gibanje ramena morajo ti sklepi delovati usklajeno.

POŠKODBE

Na splošno poškodbe po mehaniki nastanka delimo na AKUTNE in KRONIČNE.

Pri akutnih poškodbah ramenskega sklepa gre ponavadi za izpahe ali nepopolne izpahe v sprednji in zadnji smeri, katere povzroči padec na ramo ali so posledica delovanja zunanje sile na ramenski sklep. Pri tem ponavadi pride do poškodbe kostnih struktur, hrustančnega labruma, sklepne ovojnice ali ligamentov. Po drugi strani pa gre lahko za strganje mišic ali tetiv, zaradi delovanja velikih sil pri silovitih gibih.

Kronične poškodbe najpogosteje vključujejo poškodbe rotatorne manšete in ohlapnost struktur ramenskega sklepa, ki mu zagotavljajo stabilnost in so lahko posledica pretiranega števila ponavljajočih (silovitih) gibov roke nad glavo, glenohumeralne ligamentne ohlapnosti, neravnovesja mišic rotatorne manšete, krčenja mehkega tkiva (posebno na zadnjem delu sklepne ovojnice), slabe mehanike lopatice (neravnovesje stabilizacijskih mišic lopatice).

Najpogostejši vrsti poškodb ramenskega sklepa sta nestabilnost (akutna in kronična) ter poškodbe mišic in tetiv rotatorne manšete.

PREVENTIVA

Kot vidimo, gre za kompleksen sklepni sistem, ki nam omogoča največji obseg gibanja a je hkrati tudi manj stabilen in zato toliko bolj podvržen takšnim in drugačnim poškodbam. Sodoben način življenja k temu še dodatno pripomore, saj dandanes večji del dneva tako ali drugače presedimo (služba, avto, prehranjevanje, počitek,…), oziroma preživimo v statičnem položaju. Vse to ima negativne posledice na telesno držo, žaradi česar postopoma prehajamo v vedno slabši položaj hrbtenice in ramenskega obroča. Tipična drža sodobnega sedečega človeka je naprej sključena drža z naprej pomaknjenima lopaticama. Posledica so šibke in raztegnjene mišice lopatic in hrbta, zakrčene in skrajšane mišice na sprednji strani prsnega koša, ter slaba mobilnost ramenskega sklepa. Vse to ustvarja izvrstne pogoje za nastanek katerekoli od zgoraj naštetih poškodb. Zato je treniranje mišično-skeletnega sistema ključno tako pri preprečevanju poškodb, kakor tudi pri uspešni rehabilitaciji po poškodbi. Sestavni deli preventivne kondicijske vadbe so:

Vadba za gibljivost

Razvoj mišičnega in vezivnega tkiva

Proprioceptivna vadba

Kaj lahko storimo sami?

Če težav v ramenskem obroču (še) nimamo pa je vseeno ključno, da si nastavimo ogledalo in se vprašamo, v kakšnem položaju preživimo večino dneva (sedenje, drugi dolgotrajni statilni položaji), koliko se gibljemo in ali v okviru svoje rekreacije vključujemo tudi vaje za ramenski obroč? Potrebno je poudariti, da se je, v kolikor nismo ustrezno podkovani, za pomoč smiselno obrniti na ustrezno usposobljenega strokovnjaka. Delati nekaj »na pamet« vsekakor ni priporočljivo in lahko ravno tako kot delati nič, lahko pripelje do neželenih težav in poškodb.

V kolikor že imamo določene težave, bolečine, ali pa slabo gibljivost v ramenskem sklepu, se je vsekakor pametno obrniti na ustreznega strokovnjaka, da se odkrije vzrok in ustrezno ukrepa za izboljšavo. Vsak primer je namreč specifičen in možni so različni vzroki, ki jih ne moremo posploševati.

Največ bomo storili zase, če bomo delali na izboljšavi telesne drže, zmanjšali čas sedenja (oz. ga čim večkrat prekinili z  razteznimi in sprostilnimi vajami) in poskrbeli za dovolj kvalitetnega gibanja, ki bo zajemalo celotno telo, ter se po potrebi naučili kvalitetnih gibalnih vzorcev.

FormaNatura

Grega Engelman