Ne glede na posameznikovo aktivnost ter njegovo tako fizično kot tudi psihično kondicijo je vselej dobro prisluhniti svojemu telesu ter mu po samem naporu – trening oziroma vadba, omogočiti regeneracijo. Slednja je zelo pomembna za vse aktivne ne glede na starost ali spol in je zato nepogrešljiv del, ki prispeva h kakovostnejšemu življenju. Ena izmed vrst regeneracije je tudi specializirana, športna masaža, namenjena tako vrhunskim športnikom kot tudi rekreativcem.

Kakršenkoli napor, naj si bo to kratkotrajen ali dolgotrajen, manj intenziven ali bolj intenziven, predstavlja za naše telo pozitiven oziroma koristen »stres« četudi v večini primerov podaja občutek zadovoljstva. Tovrsten stres oziroma tudi tako imenovano zakrčenost mišic, pa ob povečani količini ter intenzivnosti napora le še povečujemo, kar lahko, če temu ne namenimo dovolj pozornosti in časa, vodi do poškodb.

Bolj enostavno napisano, prihaja pri naporu ter posledično zakrčenosti mišic do mikro poškodb mišičnih vlaken, kar vodi do sprememb pri krčenju in raztezanj mišične strukture. Tovrstne poškodbe mišičnih vlaken (poškodba celične membrane in celičnih organelov) so pri naporih zelo pogoste in povročajo, da se ob zunanji poškodbi mišične celice v zunajcelični prostor sprosti celična vsebina (ioni, citoplazma, encimi, ipd.) kar poruši celično ravnovesje in posledično v nadaljevanju povzroči vnetne procese. Ti »ativirajo« posebne celice kot so na primer makrofagi in limfociti, ki poizkušajo nastalo stanje popraviti. Tovrstna vnetja in otekline čutimo tudi sami v nadaljnjih dneh kot bolečino – otečeno in nabreklo tkivo namreč draži receptorje za bolečino, ki pa je največkrat prisotna nekje dva dneva po intenzivnem fizičnem naporu ter nato, če poškodba ni premočna, postopoma izveni. Tovrstno bolečino lahko omilimo na več načinov, in sicer s samim počitkom, hidracijo, povečanim vnosom beljakovin (beljakovine sodelujejo pri regeneracij mišic), tuširanjem (izmenjavanje temperature vode hladno/toplo) ter masažo. Slednja ima po treningu oziroma vadbi veliko vlogo in prispeva h kvalitetnejši regeneraciji.

Masažo, in sicer športno masažo je moč zaslediti že na prvih olimpijskih igrah v antčni Grčiji – leta 776 pr.n.št., ko so športnike masirali pred samim nastopom, med tem ko je bila uradno prvič predstavljena šele v finski šoli masaže leta 1900. Na njen razvoj je pomembno vplival nekdanji atlet in maser Jack Meagher, ki je v sodelovanju s Pat Boughton leta 1980 tudi objavil prvo knjigo z naslovom Športna masaža. V zadnjem času se je razvilo več različnih definicij športne masaže, meni najbližja je, da je to masažna tehnika s katero izvajamo različne gibe in pritiske, vključujemo različne fleksibilne tehnike, kot tudi samo raztezanje z razumevanjem samih osnovnih principov. Tako ne vplivamo zgolj na segrevanje in mehčanje mišičnih vlaken, jih ravnamo ter pomagamo pri hitrejšem celjenju poškodb in pospešujemo izločanje odpadnih snovi iz mišic – zmanjšujemo mišično napetost, temveč izboljšujemo tudi koordinacijo gibov, propriocepijo ter vsesplošno zaznavanje telesa v samem prostoru.

Znanstveno dokazano športna masaža pozitivno vpliva na sam trenažni proces, kot tudi posledično na samo kakovost izvedbe dotičnega športa pri športno aktivnih posameznikih. Seveda se njen doprinos kaže tudi pri rekreativcih kjer prav tako pripomore k izboljšanju vzdržljivosti ter posledično zmanjšanju utrujenosti mišic. Dejstvo je namreč da masaža pozitivno vpliva na raztezanje mišičnih vlaken kot tudi na regeneracijo mišičnih vozličev. Preprečuje t.i. lepljenje mišičnih vlaken. Mišica se sprosti, postane prožna, med tem ko se njena funkcija izboljša. Posledično se lahko tudi kvalitetneje podamo in posvetimo športno zastavljenim ciljem.

Navkljub dobri fizični pripravljenosti in »občutka po napredku« pa se lahko zgodi da ne dosegamo željenih rezultatov in vidnega napredovanja. Vsaka vadba »krepi in obremenjuje« zaradi česar smo toliko bolj dovzetni do »stagnacije« in ali ne doseganja zastavljenih ciljev ter navsezadnje do poškodb. Vzroke za nastanek le teh delimo na zunanje dejavnike kot so na primer oprema, klimatske razmere, teren, na katere z masažo ne moremo vplivati, kot tudi na tiste na katere lahko vplivamo, to so notranji. Ti so tudi najpogostejši in se kažejo kot utrujenost, pretreniranost, bolezen, slaba telesna pripravljenost, neprimerna morfologija telesa, precenjevanje lastnih sposobnosti, strah, druga neustrezna psihična stanja, vpliv zdravil, dopinga itd. Četudi je veliko vzrokov poškodb fizične narave imajo velik vpliv tudi psihološki dejavniki – osebnostni in psihosocilani. Vsi ti vzroki, poleg že prej opisanega, lahko vplivajo na omejitev gibljivosti ter posledično »kompenzacijo« in obremenjevanja napačnih mišic kar vodi do neravnovesja, ki pa nikakor ni sprejemljivo za naše telo.

Pri športu se poškodbam le stežka izognemo, vsekakor pa lahko njihov nastanek v določeni meri z masažo preprečimo. Tovrstna fizična sprostitev je ob našem današnjem vsakodnevnem tempu življenja nujno potrebna. Četudi je »vse manj časa« da se ustavimo in umirimo, si moramo tako rekreativni športniki kot profesionalni znati nameniti tisti kanček časa ter prisluhniti telesu in samemu sebi.

Psihična sprostitev je največjega pomena! Biti tukaj in zdaj, sam s seboj, se sprostiti in uživati! Marsikdo se šele na masaži zave, da premalo posluša in opazuje svoje telo…

Literatura:

McGillicuddy, M. (2011). Massage for Sport Performance. Champaign Illinois: Human Kinetics Publishers

Findlay, S. (2010) Sports Massage. Champaign Illinois: Human Kinetics Publishers

FormaNatura

Miha Šumak