Previsoko zastavljeni cilji znajo biti velikokrat breme tako rekreativcev kot tudi profesionalnih športnikov. Priporočljivo je da so cilji zastavljeni objektivnim zmogljivostim posameznika, realni in uresničljivi – skromnost in sproščenost je ključ do uspeha. Psihična pripravljenost je tako še kako pomembna, saj se z njo izognemo negativnim učinkom kot so povišan srčni utrip, zadihanost ter v skrajnosti tudi zakrčenost mišic. Sproščenost lahko dosežemo na več načinov s tehnikami kot so na primer čuječnost, progresivna mišična relaksacija, meditacija, razne dihalne vaje, ipd.
Prevelika intenziteta in premalo počitka sta dejavnika, ki sta ne glede na zadani cilj posameznika – bodisi je to pridobiti mišično maso, zmanjšati telesno težo, oblikovati postavo, ipd., ključna za (ne)uspeh. Intenziteta treningov mora biti prilgojena posamezniku ter naravnana progresivno, saj z njo dosegamo hitrejšo in učinkovitejšo aktivacijo različnih procesov v telesu ki pripomorejo k izboljšanju posameznikovih sposobnosti. Seveda ne smemo ob tem pozabiti tudi na občasne »regeneracijske« treninge, ki temeljijo na nižji intenziteti in pomagajo pri odstranjevanju metabolitov nastalih znotraj mišičnih vlaken. Pri vsem tem ne smemo zanemariti seveda tudi počitka s katerim dejansko omogočimo napredek – »v mirovanju je moč«. V času počitka se telo odziva na posledice stresa – trening, ter z različnimi procesi poizkuša vzpostaviti ravnovesje in osnovno stanje.
Nereden trening lahko v veliki meri pripelje le do slabšega stanja in potencialnih poškodb. Kontinuiteta je »ključ« za uspeh, saj telesu povzroča redne dražljaje ter mu posedično omogoča da preide na višjo stopnjo. Zaradi rednih živčnih dražjajev se telo odzove preko hormonskega sistema s kronično prilagoditvijo (povečanje kostne in mišične mase, izboljšana stabilizacija sklepov, ekonomično delovanje mišic in poraba kisika skratka bolj ekonomično delovanje celotnega lokomotornega aprata kot tudi kardio vaskularnega sistema), ki pa mu zaradi tega v nadaljevanju predstavlja vedno manjši napor pri premagovanju zadanih ciljev.
Premalo poudarka na raztezanju in sproščanju prav tako vodi do poškodb. Telo potrebuje raznovrstno nego s katero ohranjamo mišično prožnost. Le ta nam omogoča nemoten prehod iz mirujočega v aktivno stanje brez nepotrebnega stresa ter nas preventivno varuje pred mehko-tkivnimi poškodbami. Raztezanje deluje pozitivno na telo pri čemer pa ga je potrebno izvajati seveda pravilno – posebno pazljivi morajo biti tisti posamezniki, ki imajo zdravstvene težave, povezane z mišicami in sklepi. Ne pozabimo, da z raztezanjem zmanjšujemo mišično napetost, izboljšujemo koordinacijo gibanja, zmanjšujemo možnost poškodb in povečujemo zavedanje svojega telesa. Raztezanje kot tako omogoča dobro počutje in kot takšen mora biti miren, sproščujoč in netekmovalen.
Prehrana je ključ do kakršnegakoli zadanega cilja posameznika. Mora biti vseskozi polnovredna in zatorej vsebovati ustrezno količino vseh hranil – minerali in mikroelementi, vitamini, ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Prehranjevati se moramo redno in večkrat na dan, pri čemer pa moramo paziti na zmernost. Ob vsem tem pa moramo velik poudarek dati tekočini – v večini so ljudje mnenja da jo tekom dneva zaužijejo dovolj, ko pa si pričnejo to beležiti kaj kmalu ugotovijo da temu ni tako. Četudi že s hrano zaužijemo dobršen del vode, svetova zdravstvena organizacija priporoča zaužitje e vsaj 2 litra vode na dan – velja za odraslo osebo težko okoli 60 kg. V kolikor izvajamo kakršnokoli dodatno fizično aktivnost pa moramo telo temu primerno še bolj hidrirati.
Literatura
Jerrold S. Greenberg, et al (2004). Physical Fitness and Wellness: Changing the Way You Look, Feel, and Perform. Champaign Illinois: Human Kinetics Publishers.
FormaNatura
Miha Šumak